26. novembra 2006, ob 18. uri, bomo obudili spomine na film
PLES V DEŽJU (Dance in the Rain)
ki je nastal pred petinštiridesetimi leti, 1961 pod taktirko letos preminulega režiserja Boštjana Hladnika.
Tudi letos bomo v goste povabili igralce in ustvarjalce slovenskega filma, s katerim bomo zakorakali v prireditve Novoletnega direndaja 2007.
Veliko platno pred nami nas vabi, da vstopimo v svet zgodb, ki so bile ustvarjene, da nam napolnijo misel in duha, da nas nasmejijo ali vzpodbudijo k razmišljanju.
Pod kapom tudi filmska ekipa V Črnomlju v okviru Slovenskega filma kot ogledala časa pripravili projekcijo Plesa v dežju, najboljšega slovenskega filma vseh časov – Pogovor s snemalcem Žarom Tušarjem
ČRNOMELJ – Enota Kina na tukajšnjem Zavodu za izobraževanje in kulturo je preteklo nedeljo že petič pripravila prireditev Slovenski film kot ogledalo časa, na kateri je tokrat ponudila na ogled film iz leta 1961 Ples v dežju. Lani je bil ob stoletnici slovenskega filma proglašen za najboljši slovenski film vseh časov, z njegovo projekcijo pa so v Črnomlju obudili tudi spomin na letos preminulega režiserja Boštjana Hladnika.
Po projekciji se je o filmu in predvsem njegovem nastajanju s snemalcem Žarom Tušarjem pogovarjal uspešen slovenski režiser Janez Lapajne. Ples v dežju je bil prvi celovečerni film Boštjana Hladnika, ki je bil kot režiser zelo neposreden, tudi opolzki, zato je imel precej težav s cenzuro. Tega se dobro spominja tudi Tušar, legenda med slovenskimi filmskimi snemalci, ki je bil, ko je nastajal Ples v dežju, šele na začetku svoje poti. Sicer pa je posnel veliko filmov, med drugim tudi Kekca, Vesno, Ne čakaj na maj, Jaro gospodo, Dolino miru, Trenutke odločitve in nadaljevanko Bratovščina sinjega galeba. Spominja se, da je Ples v dežju predstavljal prelomnico v slovenskem filmu, ko pa je prišel v kinodvorane, je bil zaradi drugačnega pogleda na film šok za gledalce.
»Hladnik je bil kontroverzen človek. Sceno je postavljal na poseben način in pod njegovim vodstvom smo v Plesu v dežju ustvarjali za tiste čase zahtevne posnetke, ki jih prej nismo delali. Težava je bila tudi, da nismo poznali zooma, tako da smo se morali s kamero približevati objektu snemanja,« se spominja Tušar. V Plesu v dežju, v katerem ima osrednjo vlogo Duša Počkaj, ki je zanjo dobila tudi nagrado zlato palmo v Pulju, je veliko prizorov v dežju. Seveda gre za umetni dež, ki so ga pomagali ustvariti gasilci, velikokrat pa je bila mokra tudi snemalna ekipa. Ker pa so snemali pozno jeseni, je dež na tleh sproti zmrzoval, zaradi česar so imeli precej težav z vozički, na katerih so prevažali kamere.
Tušar še ni pozabil, kako so se morali pri snemanju Plesa v dežju, ki je trajalo dva meseca, velikokrat znajti z improvizacijo. Ali bi danes, ko je tehnika že močno napredovala, zanj potrebovali prav toliko časa, pa Tušar ne ve. Pogoj za hitrost snemanja po njegovem namreč ni sodobna oprema, ampak kako hitro in dobro se ujame ekipa. M. B.-J.
REŽISER IN SNEMALEC - S snemalcem Žarom Tušarjem (na desni) se je po projekciji filma Ples v dežju v črnomaljskem kulturnem domu pogovarjal režiser Janez Lapajne. Njegov prvi celovečerni film Šelestenje je bil posnet v Beli krajini, sicer pa čez teden dni prihaja v slovenske kinodvorane devetkrat v Portorož nagrajeni film Kratki stiki. (Foto: M. B.-J.)
