Zadnji pohod v okviru ŠK Spoznajmo belokranjske vodne vire, se je odvil 9. 7. 2013, potekal pa je v Poljanski dolini ob reki Kolpi, in sicer v smeri: Sodevci - Radenci.
Poljanska dolina z dolino reke Kolpe sodi v Dinarski svet in leži jugovzhodno od Kočevja. Dolina predstavlja največjo suho in zakraselo dolino na tem območju, ujeta pa je med slemenoma Spodnjeloške gore na zahodu in Poljanske gore na vzhodu. Poljanska gora predstavlja podaljšek Kočevskega Roga in dolino ločuje od Bele Krajine. Geografsko je Poljanska dolina ob Kolpi sestavljena iz dveh enot: Poljanskega ravnika in doline reke Kolpe, v katero se ravnik spušča (Koce, 2005, str. 8).
Pohodniška pot se je začela pri Sodevskem kalu, ki ga je moč videti že z glavne ceste v smeri Radencev (in potem Vinice). Mimo njega je speljana urejena gozdna vaška pot, ki pelje proti vasi Sodevci, še pred njo (takoj za kalom) pa je moč ubrati gozdno pot (na levo), ki pa pripelje do še ene naravne znamenitosti vezane na reko Kolpo – Sodevske stene. Območje je del Krajinskega parka Kolpa, je zgledno urejeno in označeno z usmerjevalnimi tablami.
Sodevski kal je urejen manjši kal, ki je nekoč služil za napajanje živine. Območje je bilo značilno po tem, da je služilo za skupno vaško pašo in mu pravijo Sodevske štale. V okolici je še moč videti ohranjene zidove štal in po tem tudi sklepati o sami namembnosti kraja.
O sami paši je moč zaslediti nekaj tudi v Sodevski vasni knjigi, v katero so zapisovali vse pomembne aktivnosti vaščanov in v vasi nasploh.
Sodevska vaška knjiga nam za več kot štirideset let pripoveduje o delovanju vaške skupnosti, Gre za dokument, ki ima med vaščani veljavnost javne listine. Na sklepe, ki so bili zapisani vanjo, so se posamezniki sklicevali tudi ob medsebojnih sporih pred sodiščem (Dular, citirano 9. 7. 2013).
V vasno knjigo so zapisali tudi pogodbo med vaškim oskrbnikom in pastirjem, ki je v Sodevskih štalah pasel skupno živino, prav tako pa tudi račune in vse v povezavi s to temo. Vaški oskrbnik Jurij Mašič je leta 1953 tako zapisal pogodbo med pastirjem in vaščani (Dular, citirano 9. 7. 2013):
"Vaščani Sodevci so napravili / Pogodbo / z tov. Bedenk Jože občine / Mozel. okraj Kočevje / Gori imenovani se zaveže da bo / pasel in čuval vasno živino / za svoto 500 din od ene glave / in 2 kg koruze 2 kg krompera / pašo začne 7. maja 1953. / Pastir se zaveže da bo na / živino dobro pazil in čuval / škodo samo poganjače morajo / dat vaščani dobre in nad 14 let / stare. / Vaščani se zavežejo da bojo / držali pastirja redno po / starem običaju to se pravi / da koliko glav bo kateri / odganjal bo plačal vse / in držal pastirja do 11 nov. 53 / in gori naveden o svoto razen / če bi katera krava telila / ali da katero govedo zboli / za več mescev ne rabi držat / če slučajno kateremu živina / med pašo pogini nebo držal / in ne plačal pastir / se zaveže da bo pašo / končal 11 nov. 1953 / Vaščani so enoglasno sklenili / da če pastir brez zroka / pusti ne dobi plačila. / pastir mora tudi pazit / da ne bojo poganjači metali / kamenja in šibja v kal. /
Mašič / Bedenk Jože / (podpisi vaščanov) (Sodevska vasna knjiga, str.l9;)"
Druga postojanka je bila nedaleč stran (v smeri vasi) od začetne točke, in sicer so si udeleženci s Sodevske stene privoščili razgled na del Poljanskega ravnika in dolino reke Kolpe pri vasi Sodevci, od tu pa se odpira tudi pogled na cerkev v Starem trgu in stene, ki se dvigajo ob desnem bregu Kolpe (Hrvaška).
Iz smeri Sodevske stene so se pohodniki vrnili na gozdno vaško pot in nadaljevali svojo pot vse do vasi Sodevci. Tik pred vasjo je na desni strani moč opaziti usmerjevalno tablo, ki opozarja na blizu ležeči studenec oz. kraški izvir v Dragah. Izvirna špranja je obdana z manjšima kamnitima zidovoma in z zgornje strani tudi zaprta z leseno ograjo oz. ograji podobno konstrukcijo. Na mestu izvira nismo opazili znaku aktivnosti , se pravi, da iz njega na površje ni pritekala voda. Verjetno je v tem delu leta, ob manku dežja, presušil. Prav tako je njegova neposredna okolica precej zarasla in visoka trava otežuje neposreden dostop do izvirne špranje.
V Sodevcih so se udeleženci preselili tik ob breg reke Kolpe.
Urejena pot pripelje do še enega studenca oz. kraškega izvira po imenu Japlenica. Izvir priteče na površje tik ob reki Kolpi in se po zelo kratkem površinskem toku (nekaj metrov) izlije neposredno v reko.
Lepo urejena in vidna pot ob Kolpi vodi vse do vasi Radenci in sicer najprej doseže Gornje Radence, potem Srednje Radence in na koncu Dolnje Radence. Od tukaj naprej pa poteka učna pot Radenci – Damelj.
V Dolnjih Radencih je udeležence pot pripeljala mimo še enega gozdnega kraškega izvira z imenom Poganac. Gre za kraški bruhalnik, ki v času visokih podzemeljskih vodah bruha večjo količino vode, ki potem po dokaj široki strugi priteče v reko Kolpo.
Iz Dolnjih Radencev se je bilo potrebno rahlo vzpeti, da bi prišli do odcepa za Dolnje Radence na glavni cesti Radenci – Sodevci. Od tukaj so udeleženci ubrali urejeno gozdno pot do Radenskega kala.
Radenski kal je bil končna točka pohodne poti, nahaja se na severni strani ceste Vinica – Stari trg, pri lovski koči. Je elipsoidne oblike (21 x 19 m), na severovzhodnem robu kala pa se nahaja betonsko korito dimenzij 2 x 0,6 x 1 m. Z drugo besedo kalu pravijo tudi Radenska luža. Ob Radenski luži je tudi urejeno krmišče za divjad. Del kala je obdan z gozdom, del pa odprt (pred kratkim obnovljen steljnik). Radenska luža se nahaja znotraj naravovarstveno pomembnih območij: hidrološka, ekosistemska in zoološka NV lokalnega pomena, prav tako pa je umeščena v Naturo 2000, Kočevsko - Kolpa (Ivanovič, Kink, Simčič, 2012).
V preteklosti je bil Radenski kal dokaj močno onesnažen in s slabo kakovostjo vodnega vira. V letu 2010 so opazili neprijeten vonj, barvo, motnost in tudi onesnaževalce. Kemijska analiza vode ni bila opravljena. Vodnoekološka ogroženost kala je velika, virov onesnaževanja (posrednih in neposrednih) pa niso zaznali (Plut, Lampič, Trobec, 2011). Kal je bil urejen v sklopu projekta »Kali, ribniki in izviri. Naša preteklost – naša prihodnost« in je zelo lepo vzdrževan, prav tako pa tudi njegova okolica, ki jo bogatijo tudi učne table in didaktični pripomočki.
VIRI:
Ivanovič, M., Kink, B., Simčič, M. 2012. NARAVOVARSTVENA IZHODIŠČA za obnovo vodnih virov na območju izvajanja projekta »Viri življenja / Izvori života«. Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto. Novo mesto. 129 str.
Lampič, B., Plut, D., Trobec, T. 2011. INVENTARIZACIJA VODNIH VIROV NA OBMOČJU OBČIN BELE KRAJINE: zaključno poročilo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Ljubljana. 70 str. Koce, M., 2005. Možnosti razvoja turizma v Poljanski dolini ob Kolpi. Diplomsko delo. Maribor, Ekonomsko-poslovna fakulteta, 55 str.
Dular, A. Vasna knjiga Sodevci – vir za etnološko proučevanje vaške skupnosti. URL: http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/0354-0316_1_dular_vasna.pdf (Citirano 9. 7. 2013).
